Dr. Milan Vidmar je bil slovenski elektroinženir, šahist, filozof in pisatelj. Kot vrhunski šahist je bil v svojem času četrti igralec sveta, velemojstrski naziv si je prislužil leta 1911. Leta 1940 je bil jugoslovanski prvak.

Šahu se ni posvečal profesionalno, vsestransko talentiran je deloval na različnih področjih. Bil je doktor elektrotehnike in vrhunski strokovnjak v znanosti. Postal je rektor univerze in predsednik SAZU.

Leta 1921 je v Celju ustanovil in predsedoval Jugoslovanski šahovski zvezi, 1935 pa je postal častni predsednik Slovenske šahovske zveze. Bil je tudi mednarodni šahovski sodnik.

Vasji Pircu je naslov velemojstra svetovna šahovska zveza FIDE podelila leta 1953. V letih od 1931 do 1957 je bil med najuspešnejšimi člani jugoslovanske šahovske reprezentance, s katero je sodeloval na sedmih šahovskih olimpijadah.

Na olimpijadi v Dubrovniku 1950 je z reprezentanco osvojil zlato medaljo, na olimpijadah 1952 in 1954 pa je osvojil še dve bronasti odličji. Ko je bil na višku šahovske moči, so ga uvrščali med deset najmočnejših šahistov na svetu. Za svoje delo je prejel državno odlikovanje in Bloudkovo nagrado.

Slovenski profesionalni šahist si je naziv mednarodnega mojstra prislužil leta 1950, naziv šahovskega velemojstra pa mu je bil priznan naknadno, šele leta 1984.

Sodeloval je na 17 prvenstvih Jugoslavije, prvo mesto si je priigral leta 1949 na Dunaju, 1957 in 1960 v Sarajevu. Bil je član jugoslovanske ekipe, ko je ta zmagala na olimpijadi leta 1950 v Dubrovniku.

Enver Bukić si je velemojstrski naziv pridobil  leta 1976. Več let je bil v vrhu jugoslovanskega šaha, trikrat tudi podprvak Jugoslavije.  Nastopal je za jugoslovansko šahovsko reprezentanco, s katero je osvojil 2 ekipni medalji na evropskih prvenstvih.

Eden vrhuncev njegove kariere je zlata medalja na svoji šahovnici EP v Moskvi leta 1977. Izkazal se je tudi v dvobojih s Sovjetsko zvezo, ko je premagal tudi nekdanjega svetovnega prvaka Mikhaila Tala. Po osamosvojitvi Slovenije je 1991 prišel v Ljubljano in nastopal na naših tekmovanjih.

Bruno Parma je uspehe nizal že kot gimnazijec, ko je tri leta zaporedoma zmagal na mladinskem šahovskem prvenstvu Jugoslavije. Leta 1961 je v Haagu postal svetovni mladinski prvak, s čimer je postal takrat najmlajši mednarodni mojster na svetu.

Z jugoslovansko reprezentanco je nastopil na osmih olimpijadah in je nosilec šestih olimpijskih medalj. Velemojstrski naslov mu je FIDE na podlagi veleturnirja v Beverwijku priznala leta 1963. Po končani tekmovalni karieri se je ukvarjal s trenerskim delom, bil je selektor jugoslovanske reprezentance in prvi selektor slovenske reprezentance.